Načrtovanje nosečnosti
Priprava na zanositev – skrb za pravilen razvoj dojenčka se začne že veliko pred zanositvijo
Skrb za novorojenčka se ne začne z dnem, ko se novorojenček rodi, temveč že mnogo prej, pred njegovim spočetjem. Zdravje in primeren prehranski status matere sta ključna dejavnika za uspešen začetek, potek in zaključek nosečnosti. Uravnotežena prehrana, primerna telesna aktivnost in primerno vedenjsko okolje ohranjajo dobro zdravje ženske v reproduktivnem obdobju.
Neprimerne prehranjevalne in gibalne navade ter nezdrav življenjski slog (kajenje, alkohol) ženske v rodnem obdobju povečujejo tveganje za razvoj debelosti, gestacijskega diabetesa, povišanega krvnega tlaka, sindroma policističnih ovarijev in vodijo v pomanjkanje folata (folne kisline) že v obdobju pred zanositvijo.
Debelost matere ima pomemben vpliv na izid nosečnosti tako pri materi kot pri zarodku. Zaradi debelosti matere se poveča tveganje za razvoj gestacijskega diabetesa, povišanega krvnega tlaka, preeklampsije (povišan krvni tlak, edemi …), apneje v spanju in za prezgodnji porod. Debelost matere pa ne vpliva le na njeno zdravje, temveč tudi na zdravje ploda in poveča možnost pozne smrti ploda, splavitve oziroma poveča potrebo po porodu s carskim rezom, kasneje pa poveča možnost razvoja debelosti pri otroku. Visok krvni tlak matere vpliva na zastoj rasti ploda in prezgodnji porod.
Sindrom policističnih jajčnikov prizadene eno od desetih žensk v rodni dobi in je povezan z več presnovnimi disfunkcijami, med katere sodijo neredna menstruacija, neplodnost, povišan krvni tlak, inzulinska intoleranca, razvoj srčno-žilnih bolezni in sladkorne bolezni tipa 2. Večina žensk s sindromom policističnih jajčnikov ima težave s povečano telesno težo ali pa imajo sicer normalno telesno težo in izraženo trebušno debelost – kopičenje maščobe v trebuhu. Prehrana in telesna aktivnost imata pri teh težavah ključno vlogo. Pomemben je vnos primernih maščobnih kislin (omega-3), predvsem pa je treba zmanjšati vnos transmaščobnih kislin, saj njihov prekomeren vnos lahko povzroči neplodnost.
Zdrava in uravnotežena prehrana, primeren življenjski slog, predvsem pa normalna telesna teža matere so torej ključni za zdravo zanositev, nosečnost in zdravje novorojenčka. Zadostno povečanje teže nosečnice zagotovi optimalen razvoj plodu. Velika izguba ali povečanje teže med nosečnostjo ni zaželena.
Preglednica 1: Porast telesne teže med nosečnostjo (skupen in tedenski porast za drugo in tretje trimesečje)
|
podhranjenost |
normalna teža |
prekomerna teža |
debelost |
|
| Skupni prirast teže (kg) |
12,5–18 |
11,5–16 |
7–11,5 |
5–9 |
|
Tedenski prirast teže, drugo in tretje trimesečje (kg) |
0,44–0,55 |
0,35–0,50 |
0,25–0,30 |
0,20–0,25 |
* ITM = telesna masa v kilogramih, deljena s kvadratom telesne višine v metrih, v času pred nosečnostjo
Energijske potrebe bodoče matere so odvisne od njenega indeksa telesne mase (ITM). Pričakovano povečanje telesne teže do konca nosečnosti pri normalnem ITM gre na račun povečanja teže posameznih tkiv, ne le ploda in plodovne tekočine. Tako do konca nosečnosti pridobimo na račun prsi 0,5 kg, posteljice 0,6 kg, ploda 3–3,5 kg, plodovne tekočine 1 kg, maternice 1 kg, povečanja volumna krvi 1,5 kg in zunajcelične tekočine 1,5 kg; vsa ostala pridobljena telesna teža je nalaganje maščob. Med nosečnostjo hormon progesteron spodbuja nalaganje maščobe, namenjene toplotni izolaciji otroka, kot energijske rezerve in sprošča gladke mišice, ki povzročijo počasnejši prehod hrane skozi prebavila, s čimer se poveča absorpcija hranil. Višja raven estrogena pa poskrbi za napredek rasti, delovanje maternice in zadrževanje vode. Oba hormona pa pomagata pri uspešni laktaciji.
O načrtovani nosečnosti se pogovorite s svojim ginekologom. Za zadostitev zadostnih količin folata (aktivna oblika folne kisline) smernice priporočajo, da ženske v rodni dobi jemljejo 400 μg folne kisline na dan tri mesece pred načrtovano zanositvijo in nato še do tri mesece po zanositvi. V času načrtovanja zanositve je priporočljivo uživati tudi dovolj železa, saj prehrana, ki vsebuje premalo železa (ta se sicer nahaja v zeleni zelenjavi, suhem sadju, jagodičevju, perutnini, temnem rdečem mesu, školjkah in ribah), lahko prispeva k težavam z ovulacijo, kar pomeni, da boste težje zanosili.
