Domov > Načrtovanje nosečnosti > Neplodnost: kaj lahko naredimo sami?

Neplodnost: kaj lahko naredimo sami?

Po ocenah strokovnjakov lahko na pojave zapletov v zvezi s plodnostjov približno 50 odstotkih vplivamo sami. Seznanite se z najpogostejšimi dejavniki tveganja za pojav neplodnosti in si z njihovim razumevanjem ter uvedbo manjših prilagoditev življenjskega sloga zagotovite kar največjo verjetnost neproblematične in hitre zanositve.

Glavni dejavniki tveganja za pojav neplodnosti so:

  • starost
  • prehrana
  • telesna aktivnost in telesna masa
  • stres
  • razvade 

1. Starost para

Četudi sodobni življenjski slog od nas zahteva številna prilagajanja in odrekanja, pa naša biološka ura ostaja nespremenjena. Najpomembnejši dejavnik tveganja za neplodnost je tako preprosto starost partnerjev, pri kateri se odločita za naraščaj.

Starosti obeh partnerjev sta pomembni, a ima starost večjo vlogo pri nežnejšem spolu, saj se ženske rodijo z določeno količino jajčec, katerih število se skozi življenje neprestano zmanjšuje. Vpliv staranja na preostalo količino jajčec si lahko nazorno ogledate na grafikonu. 


Grafikon števila preostalih jajčec glede na starost ženske v letih. Povzeto po 3. viru. 

Znanstveno dokazano je, da so ženske najbolj plodne v svojih dvajsetih. Mlajši pari pa se zaradi prilagoditev sodobnemu življenjskemu slogu (razvoj osebne karierne poti, iskanje primernega partnerja, reševanje stanovanjskega problema, potovanja in tako naprej) vse pogosteje odločajo za odložitev načrtovanja družine bližje starosti okoli 30 let ali več.

Plodnost po 30. letu

Ženske so po tridesetem letu starosti še vedno zadostno plodne, a manevrskega prostora za neproblematično zanositev in nosečnost je z vsakim letom manj, saj začne plodnost že po 31. letu starosti enakomerno upadati. Posledično študije ženskam priporočajo načrtovanje družine vsaj v zgodnjih tridesetih, ker ženska plodnost začne hitro upadati okoli 37. leta starosti. Po tej starosti zaloga jajčec in tudi njihova genomska intaktnost nista več samoumevni. 

Imajo tudi moški biološko uro?

Moški s starostjo seveda tudi izgubljajo na plodnosti, a ta upad ni tako nenaden kot pri ženskah. Pri moških že vse od dvajsetega leta naprej postopoma upadajo kazalci kakovosti sperme, kot so gibljivost in morfologija (oblika in zgradba) semenčic ter količina semenčic v izlivu. Te spremembe so pri moških sprva sicer zelo subtilne (upad kakovosti sperme približno le za delček odstotka na leto), a po 45. letu starosti tudi moške doleti bolj izrazit upad plodnosti. 

2. Prehrana

Hrana je osnovni gradnik za vse celice našega telesa, tudi spolne.

Poleg vzdrževanja splošnega zdravja in dobrega počutja ima uživanje zdrave, raznolike in nepredelane hrane pozitiven učinek tudi na plodnost posameznika. Študije razkrivajo, da ženske z najvišjimi »ocenami« plodnosti uživajo več beljakovin rastlinskega izvora kot beljakovin živalskega izvora, ki lahko vsebujejo ostanke hormonov, različne antibiotike in druge škodljive snovi. 

Glede uživanja rib so izsledki raziskav deljeni, saj poceni ribe in ribji izdelki vsebujejo ostanke živega srebra. Zaradi vsebnosti dolgoverižnih omega-3 maščobnih kislin se uporaba ribjih izdelkov s preverjeno kakovostjo vseeno priporoča. 

Kar se tiče maščob, se za optimalno plodnost priporoča uživanje nenasičenih maščobnih kislin in izogibanje transmaščobnim kislinam. Izsledki raziskav nakazujejo, da uživanje mlečnih izdelkov z visoko vsebnostjo maščob napram mlečnim izdelkom z nizko vsebnostjo maščob ugodno vpliva na plodnost žensk. 

Poleg prehrane pa z dokazi podprta medicina pri ženskah, ki so v fazi poskušanja zanositve, priporoča uporabo nekaterih vitaminov in mineralov, še posebej pomembni so: 

  • folna kislina
  • vitamin B12
  • vitamin D
  • železo  
  • omega-3 maščobne kisline (predvsem DHA)

Iz vidika moške neplodnosti pa raziskave priporočajo mediteranski način prehrane, za katerega je značilen vnos morskih sadežev, perutnine, polnozrnatih izdelkov ter svežega sadja in zelenjave. Takšna prehrana, ki je hkrati bogata z ogljikovimi hidrati, vlakninami, folati in likopenom (močan antioksidant, ki daje paradižniku barvo), pri moških močno vpliva na izboljšanje kakovosti sperme. 

Na drugi strani pa »nezdrava« oziroma t. i. »zahodna« prehrana, ki je bogata z rdečim in predelanim mesom, krompirjem, sladkarijami in sladkanimi pijačami zmanjšuje kakovost sperme. Dodatno se za moške ne priporoča pretiran vnos beljakovin in maščob napram ogljikovim hidratom, saj ima takšno razmerje škodljiv vpliv na plodnost. Tudi transmaščobne kisline škodijo moški plodnosti, saj slabšajo kakovost sperme, znižujejo delovanje testisov in povzročajo padec ravni testosterona v telesu.

Presenetljivo ima na reproduktivno zdravje in morebiten pojav neplodnosti vpliv tudi naš slog oblačenja. To velja predvsem za moško populacijo, kjer je znanstveno splošno sprejeto stališče, da povišanje temperature mošnje negativno vpliva na spermatogenezo (proces zorenja semenčic) in parametre semenčic. Novejša študija, ki je skozi obdobje enega leta spremljala moške, ki so v prvi polovici leta nosili oprijeto spodnje perilo ter nato v drugi polovici leta prešli na bolj ohlapno spodnje perilo, je razkrila kar 50-odstotno znižanje relevantnih parametrov sperme v obdobju nošenja oprijetega spodnjega perila. Takšni rezultati sicer potrjujejo negativen vpliv oprijetega spodnjega perila (najverjetneje zaradi zvišanja temperature), a hkrati nakazujejo, da je ta vpliv mogoče s prehodom na bolj udobna oblačila popolnoma izničiti.

3. Telesna masa in fizična pripravljenost 

Svetuje se ohranjanje normalne telesne mase in zmerna, a nikakor ne pretirana fizična aktivnost.

Tako kot pri številnih drugih vidikih življenja se tudi v zvezi s plodnostjo svetuje ohranjanje ITM (indeksa telesne mase) znotraj trenutno predlaganih intervalov. Gre za vrednost ITM = 18,5 na spodnji strani intervala in vrednost ITM = 25 na zgornji strani intervala. S čedalje hitrejšim tempom življenja, ki povzroča vse večje prilagajanje na trend hitre, kalorično bogate oziroma t. i. »tolažilne (feel-good)« prehrane, se ITM vrednosti obeh spolov gibljejo bližje zgornji meji priporočenega ITM oziroma čez njo. Posledica tega je daljši čas do zanositve pri ženskah ter nižja kakovost in koncentracija sperme pri moških. Velja omeniti, da obstajajo dokazi, ki povezujejo moško debelost s pojavom erektilne disfunkcije. 

O drugem spektru težav s telesno maso pa zaradi manjše pojavnosti ne obstaja toliko raziskav, a vseeno med znanstveniki velja prepričanje, da so motnje hranjenja (anoreksija, bulimija), ki se odražajo v nevarno nizkih vrednostih ITM, zelo škodljive in ovirajo proces zanositve, saj telo v takšnih primerih zelo omejeno količino razpoložljive energije preusmeri k bolj vitalnim funkcijam organizma, kot je razmnoževanje.

Telesna aktivnost

Telesna masa posameznika je tesno povezana z njegovimi navadami gibanja. Ženskam in moškim se svetuje redna, a ne preveč intenzivna telesna aktivnost. Pri ženskah lahko pretirana vadba energijsko ravnovesje v telesu premakne v negativno smer do te mere, da znatno vpliva na reproduktivni sistem in povzroči menstrualne nepravilnosti. Pri moških pa strokovnjaki svetujejo izogibanje pretiranemu kolesarjenju, saj kolesarjenje za več kot pet ur na teden negativno vpliva na skupno število semenčic in njihovo gibljivost.

Za oba spola se iz vidika optimizacije plodnosti priporoča redna telesna dejavnost, vsaj trikrat na teden po eno uro.

4. Stres

Nepovabljen gost, ki se ga da učinkovito obvladati.

Dandanes se je stres nekako uveljavil kot nujno zlo sodobne družbe, zato je obvladovanje stresa izjemnega pomena za doseganje in ohranjanje visoke kakovosti vsakodnevnega življenja. Področje spopadanja in obvladovanja neplodnosti pomeni še eksponentno hujšo stresno situacijo zaradi: 

  • družbenih pritiskov
  • niza najrazličnejših testiranj
  • postavitve diagnoze
  • zdravljenja
  • morebitnih neuspehov 
  • neizpolnjenih želja po lastni družini

Zelo dober preventivni ukrep pred načrtovanjem naraščaja in med načrtovanjem je tako razvitje in vpeljava ustreznih metod obvladovanja stresa (meditacija, tehnike sproščanja, pozitivno razmišljanje, telesna aktivnost), saj naj bi glede na trenutno aktualne študije stres in depresija zmanjševala pulziranje testosterona in motila delovanje spolnih žlez ter tako zmanjšala nastajanje sperme pri moškem. Pri ženskah pa študije stresen način življenja povezujejo z daljšim časovnim obdobjem poskušanja zanositve do spočetja v primerjavi z ženskami, ki doživljajo manj stresa.

5. Majhne razvade lahko imajo resne posledice: vpliv kofeina, tobaka in alkohola

Za plodnost niso odločilnega pomena samo hranila, štejejo tudi druge substance, ki jih vnašamo v telo (tobak, alkohol, kofein).


Kofein

Ko gre za plodnost, kofein ni tako nedolžen, kot ga dojemamo, saj študije nakazujejo negativen vpliv uživanja kofeina na plodnost žensk. Večje količine kofeina, to je nad 500 mg na dan, so povezane s skoraj 10-mesečnim časovnim podaljšanjem do nosečnosti. Velja poudariti, da povprečna skodelica kave vsebuje okoli 100 mg kofeina.  

Kajenje 

Pri ženskah kajenje znatno vpliva na hormonsko ravnovesje v telesu. Primer hormona, ki je močno prizadet, je FSH (folikel stimulirajoči hormon); pri kadilkah se lahko njegova raven zniža do 30 %. Raziskave so pri ženskah ugotovile soodvisnost med kajenjem in zmanjšanjem jajčniške rezerve (število in kakovost preostalih jajčec). Pri moških, ki kadijo, pa so z analizami sperme ugotovili, da imajo kadilci manjše skupno število semenčic, manjšo gibljivost semenčic in manjšo gostoto sperme v primerjavi z nekadilci. 

Alkohol

Kot najpopularnejša psihoaktivna substanca in na videz nepogrešljiv del večernih druženj pa uživanje alkohola ima številne negativne vplive na plodnost. Pri moških povzroča atrofijo (razgradnjo tkiva) testisov, zmanjšuje libido in število semenčic. Pri ženskah točni mehanizmi vpliva alkohola na reproduktivni sistem sicer niso popolnoma razumljeni, a je vez med pitjem alkohola in slabšo plodnostjo v zdravstvenih vodah dobro uveljavljena. Raziskave kažejo, da lahko celo občasno pitje alkohola (1 enota na dan) podaljša čas zanositve in zmanjša možnosti za rojstvo zdravega otroka. 

Če izogibanje dejavnikom tveganja oziroma njihovo zmanjšanje ne vodi do uspešne zanositve, pa nikar ne obupajte, saj sodobna medicina nudi številne metode zdravljenja neplodnosti. 

 

Viri:

  1. Sharma R, Biedenharn KR, Fedor JM, Agarwal A. Lifestyle factors and reproductive health: taking control of your fertility. Reprod Biol Endocrinol. 2013;11:66. Published 2013 Jul 16.
  2. Liu K, Case A; REPRODUCTIVE ENDOCRINOLOGY AND INFERTILITY COMMITTEE. Advanced reproductive age and fertility. J Obstet Gynaecol Can. 2011 Nov;33(11):1165-1175.
  3. Te Velde ER, Scheffer GJ, Dorland M, Broekmans FJ, Fauser BC. Developmental and endocrine aspects of normal ovarian aging. Mol Cell Endocrinol. 1998 Oct 25;145(1-2):67-73.
  4. Gaskins AJ, Chavarro JE. Diet and fertility: a review. Am J Obstet Gynecol. 2018;218(4):379-389. 
  5. Chiu YH, Chavarro JE, Souter I. Diet and female fertility: doctor, what should I eat? Fertil Steril. 2018 Sep;110(4):560-569. 

Načrtovanje nosečnosti

Skrb za novorojenčka se ne začne z dnem, ko se novorojenček rodi, temveč že mnogo prej, pred njegovim spočetjem. Zdravje in primeren prehranski status matere sta ključna dejavnika za uspešen začetek, potek in zaključek nosečnosti. Uravnotežena prehrana, primerna telesna aktivnost in primerno vedenjsko okolje ohranjajo dobro zdravje ženske v reproduktivnem obdobju.

Preberi več

Nosečnost

Zdrava prehrana vpliva na naše zdravje in dobro počutje v vseh starostnih obdobjih, še posebej med nosečnostjo, ko poteka pospešen prenos hranil iz telesa nosečnice k plodu, ki ima prednost pri oskrbi z vsemi potrebnimi hranili. Za nosečnico je zato izredno pomembno, da svojo prehrano prilagodi povečani potrebi po hranilih.

Preberi več

Novalac prenatalne kapsule so prehransko dopolnilo. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano.