Domov > Nosečnost

Nosečnost

Prehrana v nosečnosti

Zdrava prehrana vpliva na naše zdravje in dobro počutje v vseh starostnih obdobjih, še posebej med nosečnostjo, ko poteka pospešen prenos hranil iz telesa nosečnice k plodu, ki ima prednost pri oskrbi z vsemi potrebnimi hranili. Za nosečnico je zato izredno pomembno, da svojo prehrano prilagodi povečani potrebi po hranilih.

Preglednica 1: Prehranska priporočila za nosečnice v primerjavi s prehranskimi priporočili za odraslo žensko v rodni dobi (DACH, 2000)

Hranila Odrasla ženska Nosečnost
Energija (kcal/dan) 2300 2600
Voda (ml) 2270 2360
Beljakovine (g) 86 98
Kalcij (mg) 800 1200
Železo (mg) 15 30
Folat (µg) 400 600
Vitamin B12 (µg) 2,0 2,2
Vitamin D (IE) 400 400
Jod (µg) 200 220

Folna kislina (folat)

Folat je osrednji pojem za različne vitaminske spojine z značajem folne kisline. Folna kislina (pteroilmonoglutaminska kislina ali PGA) je najstabilnejša oblika vitamina z najvišjo oksidacijsko stopnjo, ki se v več kot 90 % absorbira. Pri povečanjih koncentracije v prehranskih dopolnilih in v zdravilih se uporablja izključno v sintetični obliki. Od folne kisline je treba ločiti folate. Moramo računati, da je absorpcija folatov iz živil le 50-odstotna. Količino folata v živilih izražamo kot folatni ekvivalent, pri čemer pomeni 1 μg folatnega ekvivalenta = 1 μg prehranskega folata = 0,5 μg sintetične folne kisline (PGA).

Dober vir prehranskega folata je večina sadja (pomaranče, grozdje) in zelenjave (še posebno paradižnik, zelje, špinača, kumare), piščanec, ribe, kruh in pecivo iz polnozrnate moke, mleko in mlečni izdelki, nekatere vrste sira, jajca in pšenični kalčki. Prehrana, bogata s folatom, vsebuje povprečno 300 µg dnevno zaužitega folata, kar vsaj približno zadosti dnevnim potrebam odrasle ženske. Pri neuravnoteženi ali neredni prehrani pa je nemogoče zagotoviti vse dnevne potrebe po folatu.

Danes so nesporno dokazana zaščitno-medicinska priporočila za farmakološko uživanje prehranskih dopolnil v obliki folne kisline za preprečevanje poškodbe nevralne cevi. Ženske, ki želijo zanositi ali bi lahko postale noseče, naj bi že vsaj štiri mesece pred spočetjem jemale 400 µg folne kisline na dan v obliki prehranskega dopolnila in nadaljevale z rednim jemanjem, in sicer za preprečevanje poškodbe nevralne cevi v prvi tretjini nosečnosti.

Potrebe po folni kislini se ponovno povečajo pri doječih materah zaradi oddajanja folata z mlekom (80 µg). Folat v mleku namreč nastopa vezan na beljakovino in se v tej obliki zelo dobro absorbira ter krije potrebe novorojenčka po folni kislini. Ob upoštevanju povečanih potreb pri doječi materi, ki jih mora zagotoviti njena presnova, se priporoča dodatek vsaj 200 µg folne kisline v obliki prehranskega dopolnila.

Evropska agencija za varno hrano (EFSA):

Uživanje folne kisline zviša raven folata pri nosečnici. Nizka raven folata pri nosečnici je dejavnik tveganja za okvaro nevralne cevi pri razvijajočem se plodu.

Energija

Potrebe po energiji so povečane in temeljijo na domnevi, da nosečnost traja 250 dni od spočetja. V tem času bo nosečnica porabila v povprečju 80.000 kcal. V prvem trimesečju ni povečane potrebe po energiji in sledi energijskim potrebam odrasle ženske. V drugem in tretjem trimesečju pa bo potrebovala dodatno 300 kcal/dan povečanega energijskega vnosa. Priporočeno razmerje glavnih hranil sledi priporočilom za zdravo uravnoteženo prehrano, v kateri je 50–60 % energijskih potreb pokritih z ogljikovimi hidrati, 20–35 % z maščobami in 10–20 % z beljakovinami.

Ogljikovi hidrati

Prednost v prehrani dajemo sestavljenim ogljikovim hidratom, ki so bogati s prehransko vlaknino (polnozrnati kruh, testenine, neoluščen riž, kaše …), pred enostavnimi ogljikovimi hidrati (bel kruh, sladkor, slaščice …). Pomemben vir ogljikovih hidratov, vitaminov in mineralov sta tudi sveže sadje in zelenjava. Nosečnica naj uživa prvovrstno sadje in zelenjavo brez omejitev v sveži in prekuhani obliki. Da zagotovimo dovolj vitaminov in mineralov v uravnoteženi dnevni prehrani nosečnice, naj prehrana vsebuje vsaj 3 do 5 porcij zelenjave in 2 do 4 porcije sadja ali povedano drugače 100–300 g zelenjave in prav toliko sadja. Več kot polovica teh živil naj bo presnih – surovih (solate). 

Beljakovine

V nosečnosti se beljakovinske potrebe povečajo šele od četrtega meseca (Preglednica 1). V prehrani naj bo vsaj 1 g beljakovin/kg telesne teže na dan. K dnevni prehrani je zato treba dodati 15 do 20 g beljakovin. Zadostna količina beljakovin je potrebna zaradi povečanja materinega tkiva in za nemoteno optimalno rast ploda. Vnos beljakovin neposredno vpliva na težo novorojenčka.

Maščobe

Med nosečnostjo se lahko vnos maščob poveča na 35 % energijske vrednosti. Pomembna pa je sestava maščob.

V prehrani priporočamo:

  • 10 % nasičenih maščob (meso, mesni izdelki, mleko in mlečni izdelki),
  • 10 % enkrat nenasičenih maščob (repično, oljčno, sončnično, koruzno olje) in
  • 10–15 % večkrat nenasičenih maščob (morske ribe).


V mešani prehrani sicer zaužijemo veliko nasičenih maščob in premalo večkrat nenasičenih maščob (omega-3 maščobe), ki so pomembne za razvoj možganov pri dojenčku. Esencialne maščobne kisline (EPA – eikozapentaenojska maščobna kislina, DHA –dokozaheksaenojska maščobna kislina, AHA – arahidonska maščobna kislina) imajo velik biološki pomen v prenatalnem obdobju kot tudi med nosečnostjo in v obdobju dojenja. Omega-3 maščobne kisline so esencialne maščobne kisline, kar pomeni, da moramo za njihov zadosten vnos poskrbeti z ustrezno prehrano. DHA in AHA sta esencialni sestavini strukturnih lipidov možganov fetusa. 

DHA se nahaja izključno v morskih ribah (omega-3 maščobe). Različen prehranski vnos posameznih maščobnih kislin se odraža v sestavi materinega mleka. Za zadosten vnos omega-3 maščob je priporočljivo redno uživanje žit, oreščkov, fižola, zelene zelenjave in vsaj dvakrat tedensko morske hrane (losos, skuša). 

Omega-3 maščobne kisline DHA

DHA je glavna strukturna maščoba v človeških možganih in očeh, kar pomeni, da je približno 97 % vseh omega-3 maščobnih kislin v možganih in 93 % vseh omega-3 maščobnih kislin v mrežnici. DHA je zelo pomembna za razvoj možganov in očesne mrežnice ploda v tretjem trimesečju nosečnosti in do 18. meseca starosti otroka.

Naravni vir so predvsem hladnomorske ribe (losos, tuna, polenovka, sardele), pa tudi laneno seme in oreščki. Žal pa zaradi hitrega tempa življenja uživamo preveč predelane hrane in premalo svežih živil, med drugim tudi rib, posledica tega je zmanjšan vnos omega-3 maščobnih kislin. Za optimalen učinek se priporoča jemanje vsaj 200 mg DHA na dan pri nosečnicah in doječih materah. 

Evropska agencija za varno hrano (EFSA): 

Vnos dokozaheksaenojske kisline (DHA) prek matere pomaga pri normalnem razvoju:

  • vida pri dojenčkih do 12. meseca starosti
  • oči pri fetusu in dojenčku, dojenem z materinim mlekom
  • možganov pri fetusu in dojenčku, dojenem z materinim mlekom

Železo

Železo je mineral, ki ima vlogo pri nastajanju rdečih krvničk in hemoglobina ter pri delovanju nekaterih encimov. Med drugim prenaša kisik v posteljico in celice. Zadostna preskrba telesa z železom med nosečnostjo je ključna. Med nosečnostjo po eni strani ni menstrualne izgube krvi. Po drugi strani pa je za zarodek dodatno potrebnih okoli 300 mg, za placento okoli 50 mg in za povečani volumen matere okoli 450 mg železa. Tako je med nosečnostjo potreben skupen povprečni vnos 30 mg železa na dan, kar prek prehrane praviloma ni uresničljivo. Zato je treba po dopolnjenem 12. tednu nosečnosti (začetek drugega trimesečja) dodajati železo v obliki prehranskih dopolnil v količini 30 mg/dan. Premajhen vnos železa in folata pa je povezan s prezgodnjim rojstvom in zastojem razvoja plodu v maternici.

Evropska agencija za varno hrano (EFSA):

Železo ima vlogo pri nastajanju rdečih krvničk in hemoglobina.

Načrtovanje nosečnosti

Skrb za novorojenčka se ne začne z dnem, ko se novorojenček rodi, temveč že mnogo prej, pred njegovim spočetjem. Zdravje in primeren prehranski status matere sta ključna dejavnika za uspešen začetek, potek in zaključek nosečnosti. Uravnotežena prehrana, primerna telesna aktivnost in primerno vedenjsko okolje ohranjajo dobro zdravje ženske v reproduktivnem obdobju.

Preberi več
Andreja Širca Čampa
Andreja Širca Čampa,
univ. dipl. inž. živ. tehn.
klinična dietetičarka

Dojenje

Prehrana mame po porodu niti ni tako zapletena, čeprav zna postati skrb o tem, kaj jesti, prava muka, kljub dobrim nameram okolice. Tako kot med nosečnostjo mora mamina prehrana tudi v času dojenja biti še naprej bogata z visokokakovostnimi živili, saj bo tako zagotovila optimalno ustvarjanje visokohranljivega in visokokakovostnega mleka.

Preberi več
Tena Niseteo,
dipl. inž. preh. tehn.
klinična dietetičarka/nutricionistka
Klinika za otroške bolezni, Zagreb

Novalac® prenatalne kapsule so prehransko dopolnilo. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo prehrano.